BMW Fest Zgodba o Uspehu Primoža Prošta

BMW-fest-zavarovanja

Zasavje – sploh finančno gledano – ni ravno raj za mlade, perspektivne športnike, zato tisti, ki želijo izkoristiti svoj potencial, ob prvi priložnosti odidejo v drug slovenski klub, nekateri celo v tujino. Med športnike, ki so želeli svoje sposobnosti preizkusiti izven Trbovelj, sodi tudi Primož Prošt, 23-letni rokometaš, ki je rudarsko mesto Trbovlje zamenjal z drugim, Velenjem. V tamkajšnjem rokometnem klubu Gorenje zdaj že tri sezone služi svoj kruh. (Vir: BMW-fest.si)

Primož Prošt se je že kot otrok, poln energije, preizkušal v različnih športih (od smučanja, tenisa in plavanja), ko pa je prestopil prag osnovne šole, se je zapisal rokometu. Vseskozi je vratar, ki na dresu nosi številko 16. Njegov vzornik je nekdanji vratar Celja Pivovarne Laško Dejan Perić. Njegove besede, ki jih je Primožu posvetil ob svojem odhodu iz Celja, ”Česar jaz ne zmorem, zmoreš ti. Kjer se jaz ustavim, greš ti naprej!”, Primožu izredno veliko pomenijo in ga vedno znova navdihujejo.

Že v mlajših kategorijah je dosegal lepe rezultate, večkrat je bil izbran za najboljšega vratarja različnih turnirjev. Na mednarodnem turnirju Eurofest v Izoli, kjer je branil v ekipi mlajših rokometašev Rudarja, v 60 minutah ni prejel zadetka in Trboveljčani so zmagali z rezultatom 30:0. Vseskozi je pridno treniral in z dobrimi obrambami prepričal takratnega selektorja Slavka Iveziča, da ga je povabil v mladinsko reprezentanco, s katero je osvojil dve medalji. Evropskega prvenstva na Poljskem leta 2002, kjer so osvojili srebrno, in svetovnega prvenstva leta 2003 v Braziliji, z osvojenim bronom, gotovo ne bo nikoli pozabil, saj sta bili to prvi ekipni medalji v rokometu v Sloveniji na reprezentančni ravni.

Primož je bil 14 sezon zvest rokometnemu klubu Rudar Trbovlje, v sezoni 2004/05 pa je okrepil vrste velenjskega Gorenja, kar je nedvomno pomenilo veliko prelomnico v njegovi karieri. Z Velenjčani je že v prvi sezoni osvojil drugo mesto v državnem prvenstvu in se tako uvrstil v Ligo prvakov, najprestižnejše tekmovanje v rokometu. Tam so se v sezoni 2005/06 prebili do osmine finala, kjer jih je z veliko sreče izločil francoski Montpellier. Leta 2005 je bil povabljen v člansko reprezentanco, s katero se je udeležil sredozemskih iger v španski Almerii. Poleg nastopa v Ligi prvakov in nastopa na sredozemskih igrah si bo Primož sezono 2005/06 zapomnil tudi po hudi poškodbi. Oktobra 2005 si je namreč strgal križne vezi in po operaciji ga je čakala dolga, predvsem pa naporna polletna rehabilitacija. Ko se je po okrevanju znova postavil v gol in ubranil nekaj žog, je bilo veselje neizmerno, saj je predvsem sebi dokazal, da še zna in zmore. Primož potrka po lesu, saj trenutno nima težav zaradi poškodb in veseli ga, da je pred končnico državnega prvenstva in pred finalom Pokala Slovenije v dobri formi. V velenjskem klubu so trije enakovredni vratarji in trener Miro Požun jim vedno pošteno odmeri čas igre.

Ponujene priložnosti je v letošnji sezoni zelo dobro izkoristil, saj je trenutno z Gorazdom Škofom in Mustafo Torlom najbolje ocenjeni vratar lige 1A MIK MRL.
Glede na to, da v Velenju trenirajo dvakrat dnevno, v času med treningom opravi gospodinjska dela v stanovanju – v Velenju živi namreč sam in se odpravi na kosilo ali na kavico s katerim od soigralcev, saj se z njimi zelo dobro razume. Vedno se rad vrača v Trbovlje in če le ima čas, si z veseljem ogleda tudi kakšno tekmo svojega bivšega kluba. Brez sramu pa prizna, da ima pred tekmami v Trbovljah največjo tremo, vendar ta kmalu izgine, saj ga trboveljski navijači vedno prisrčno pozdravijo, čeprav brani za nasprotno moštvo. In glede na to, da trboveljske rokometaše dobro pozna in ve, kam bodo streljali, jih nemalokrat s svojimi obrambami spravlja v obup. Ekipa Rudarja je predvsem na domačem igrišču vedno neugoden nasprotnik in tako so v letošnji sezoni odščipnili dragoceno točko tudi Velenjčanom. V končnici državnega prvenstva se ti dve ekipi ne bosta pomerili med seboj, saj se Velenjčani borijo za sam vrh. Primož je prepričan, da bodo na koncu prvi ali drugi v Sloveniji in tako prihodnjo sezono predstavljali slovenski rokomet v Ligi prvakov. Rudar je žal v drugi polovici lestvice in se bo boril za obstanek v družbi najboljših. Primož je prepričan, da jim bo to uspelo, in svojim nekdanjim soigralcem to tudi iz srca privošči.

Proki, kot ga kličejo prijatelji, je po naravi preprost in prijazen fant, ki se zelo rad druži s prijatelji, ki prihajajo predvsem iz Trbovelj, poprime za vsako delo na manjši domači kmetiji in je velik ljubitelj motorjev. Čeprav sam za sprostitev vozi motokros, je njegov vzornik med motoristi Valentino Rossi. In če ne bi imel na dresu številke 16, bi vsekakor imel številko 46, ki jo ima na svojem motorju El doctore. V prostem času, ki bi si ga nedvomno želel več, rad igra Playstation, si ogleda kakšen dober film ali pa se odpravi na kakšen izlet s svojim dekletom ozirova bmw fest zavarovanja.

Primož nam je zaupal, da je svoj najlepši rokometni občutek doživel, ko so mu okrog vratu obesili medalji, osvojeni z mladinsko reprezentanco. Razočaran pa je takrat, ko se dobro pripravi na tekmo, ve, da je v dobri formi, pa mu med tekmo popolnoma pade koncentracija in mu enostavno ne gre.

Letos mu poteče pogodba z rokometnim klubom Gorenje. Zasavski ljubitelji rokometa bi ga v naslednji sezoni najraje videli v vratih RK Rudar, a Primož se še ni odločil, kje bo nadaljeval svojo kariero. Vleče ga tudi tujina, nekoč bi rad branil v dresu Barcelone in s člansko reprezentanco sodeloval na olimpijskih igrah. Rokometaš, ki pravi, da se odnosi na treningu odražajo na tekmi, in ki je prepričan, da se trud vedno poplača, pa si želi predvsem zdravja.

Back to Top